Mentorstvo – metoda prenosa znanja in veščin

Mentorstvo je eden od najbolj naravnih načinov učenja pri delu

Mentorstvo je metoda prenosa znanja in veščin. Najbolj pa je dragoceno tisto znanje in veščine, ki niso nikjer zapisane in jih imenujemo “tiho znanje”. Kljub temu, da gre pravzaprav za učenje, ki je zelo praktične narave, pa naj bo mentorstvo v čim večji meri tudi strukturirano, načrtovano in ciljno usmerjeno.

Za mentorje je v osnovi značilno to, da so strokovnjaki na svojem področju dela in druga najpomembnejša lastnost je, da so radi mentorji.

Ko je to dvoje izpolnjeno, se začne proces učenja mentorjev, kako znanje in veščine prenašati naprej, kako učiti druge. V tem koraku marsikateri dober strokovnjak ugotovi, da morda nima dovolj potrpežljivosti oziroma podvomi, da bi lahko bil učinkovit mentor.

Vsekakor pa se vsega tega lahko priučimo in razvijemo lastnosti dobrega mentorja, ki:

• je strokovnjak
• rad je mentor
• je potrpežljiv
• zna postavljati meje in je strog in hkrati pravičen
• prepozna vrzeli v znanju mentoriranca in ga razvija v tej smeri
• je zanesljiv in dosegljiv

Ali je vodja lahko tudi mentor? Lahko je v obeh vlogah, vendar ne hkrati oz. mora biti zelo pozoren, da je kot mentor potrpežljiv in kot vodja zahteven. Mentoriranec je lahko ob tem nekoliko zmeden, vendar, če se predhodno vse to pojasni in dogovori, je lahko veliko manj težav.

Mentorstvo je proces, ki ga uspešna podjetja že imajo ali pa ga uvajajo. Spomnim se časov vajeništva, ker smo imeli doma mizarsko delavnico, oče pa je vedno širokih rok sprejel vse, ki so ga prosili za vajeništvo. Bil je zelo velik strokovnjak, najboljši daleč naokrog in je mlade bodoče mizarje naučil vse, vključno s tem, kako se poskrbi, da imaš kot mizar ob svoji upokojitvi še vse prste (varnost).

 

Mentorstvo pri uvajanju novih sodelavcev

Mentorstvo se uporablja za uvajanje novih sodelavcev, za uvajanje ob spremembi delovnega mesta ali za uvajanje po vrnitvi iz dolgotrajne odsotnosti z dela iz različnih razlogov.

Poleg uvajanja na nova delovna mesta je mentorstvo lahko koristno tudi za:

• pomoč vodjem, ki še ne dosegajo postavljenih ciljev,
• pripravo oseb, ki se usposabljajo za ključne vodje ali nove direktorje.

Cilj je hiter in učinkovit prenos znanja in veščin za bodoče delovne naloge. Poleg vsega tega pa je mentorstvo tudi proces delovne socializacije ter prenos organizacijske kulture in organizacije na posameznika. Pomagajo jim pri osvajanju splošnih znanj in informacij ter izgradnji socialne mreže v podjetju in jih vključiti v timsko delo. Zelo pomembno je tudi, da mentor razloži pomen operacije ali opravila, ki ga mentoriranec opravlja. S tem bolje razume svojo vlogo in odgovornost, kar je ključno za večje zadovoljstvo zaposlenih in kakovost opravljenega dela.

Mnogi mi postavijo vprašanje, ali so mentorji lahko samo starejši zaposleni? Večinoma imajo vsaj nekaj let izkušenj za tisto specifično delo, na katerem so strokovnjaki, ne glede na starost. Lahko pa so tudi mlajši, ki velikokrat mentorirajo starejše na področjih uporabe informacijskih orodij.

Mentorji naj bodo nagrajeni. Največja nagrada je, ko mentor usposobi novega sodelavca za samostojno in kvalitetno delo, da nato skupaj lažje in hitreje dosegajo visoke cilje podjetja. Ni pa odveč tudi druga vrsta pozornosti v obliki finančne ali kakšne druge nagrade.

Osnova za dobro mentorstvo je dober medsebojni odnos, hkrati pa mentor kaže pot in postavlja meje. Deluje kot dober in hkrati strog vzgojitelj. Takšen, ki se ga iz šolanja vsi spomnimo kot strogega, a nas je veliko naučil in smo mu danes za to hvaležni.

Expert Plus ekipa smo vsi tudi mentorji za različna področja in največje zadovoljstvo je, ko prenesemo znanja, veščine in pa tiste posebne prijeme in tiho znanje, ki se ga ne da naučiti v običajnem šolskem programu.

Kaj menite, v kolikšni meri se podjetja v Sloveniji poslužujejo mentorstva?