Medgeneracijsko sodelovanje in vpliv na poslovno uspešnost

Medgeneracijsko sodelovanje ima močan vpliv na poslovno uspešnost. Zakaj? Vsak dobro utečen podjetnik prikima dejstvu, da je učenje skozi prakso in izkušnje tisto, ki največ nauči. Naj bodo to vzponi ali padci tekom podjetniške poti, izkušnje krepijo. 

V današnjem hitrem tempu in poplavi dostopnih informacij, predvsem pa miselni naravnanosti, da »moramo in zmoremo vse sami«, mnogokrat pozabimo na dejstvo, da se samo z dobrim sodelovanjem poslovno vzpenjamo. 

Današnji poslovni svet se v mnogih pogledih razlikuje od tistega izpred nekaj desetletij, prav tako starostna sestava prebivalstva, pa tudi miselna naravnanost. Ko povežemo vse naštete komponente, se je smiselno vprašati: – kako lahko različne generacije, izkušnje in raznolike poglede na svet najbolje izkoristimo, da dosežemo harmonijo in večjo poslovno uspešnost?

Večgeneracijska shema

Večgeneracijska shema danes zajema štiri generacije zaposlenih, ki jo sestavljajo naslednje skupine ljudi:

– tiha generacija ali tradicionalisti, s tujko imenovani tudi „pre-boomerji”, je generacija rojenih med leti 1925 – 1945,
– generacija otrok blaginje ali »Baby-boomerji«, rojeni 1946 – 1964,
– rojeni med leti 1965 – 1976 so Generacija X,
– Generacija Y, znana tudi kot »Milenijci«, pa so generacija rojena med 1977 – 1994,
– trg dela pa že pozdravlja nova, peta generacija, rojeni po letu 1995, imenovani Generacija Z ali tudi »iGeneration«. 

Vsaka generacija je edinstvena in individualna. Vsaka generacija ima od trga dela drugačna pričakovanja, saj so odraščale v različnih obdobjih z različnimi družbenimi vrednotami. Za motivacijo potrebujejo drugačne vzgibe in na delovno mesto prihajajo z različnimi stališči in vedenjem. Poleg tega ima vsak svoja pričakovanja, pristope, delovni in komunikacijski slog.

Eden najzahtevnejših vidikov medgeneracijskega sodelovanja v podjetju je prav zato delovna etika, da vsaka generacija spoštuje edinstvene talente druge generacije. Pri tem morajo tako vodstveni kader kot zaposleni razumeti, da so kreativnost, odlične ideje in inovacije v vseh oblikah in starostih. Generacije je treba spoštovati in imeti odprto misel ter razumeti, da vsak pride na delovno mesto z vrsto spretnosti.

Prav zato se mnogim podjetjem zdi velik izziv obvladovati dinamiko v večgeneracijski ekipi. A treba se je le nekoliko bolj zavedati prednosti in slabosti večgeneracijskega sodelovanja, izkoristiti pa seveda le prve. Podjetja, ki lahko izkoristijo razlike, lahko izkoristijo najboljše med svojimi ljudmi, s tem pa gradijo zdravo strukturo različnih talentov, ki bo zagotavljala trajnostno rast podjetja.

Večgeneracijsko sodelovanje in vpliv na inovativnost

Največja prednost večgeneracijske delovne sheme, s tem pa medgeneracijskega sodelovanja, je zagotovo spodbujanje inovativnosti. 

Po podatkih Randstad delovnega monitorja je 83 % anketiranih reklo, da lahko zaradi starostno raznolike ekipe pripravijo bolj inovativne ideje in rešitve. Mlajše generacije so predvsem bolj izpostavljene digitalizaciji, zato so bolj odprti za sprejemanje nove tehnologije in agilnih načinov dela. Starejše generacije oziroma zrelejši strokovnjaki pa lahko svoje bogato znanje in izkušnje delijo in s tem pomagajo usmerjati svoje ideje za doseganje praktičnih poslovnih ciljev. S spodbujanjem takšnega odprtega razmišljanja in sodelovanja ekipe soustvarjajo, združujejo pretekla znanja s sodobnimi inovacijami in s tem povečujejo učinkovitost. 

Takšen način sodelovanja tako tudi spodbuja izmenjavo najboljših praks iz različnih perspektiv. Izkušeni strokovnjaki so za podjetje seveda izjemno dragoceni, saj so v svoji karieri pridobili ogromno znanja in spretnosti. Z izmenjavo njihovega znanja in izkušenj igrajo ključno vlogo pri razvoju kariere mlajših zaposlenih. Mlajši vodstveni delavci se lahko naučijo imeti trdno pronicljivost in razvijejo učinkovite poslovne strategije. Vse večji pa je tudi trend »obratnega mentorstva«. To pomeni, da mlajši mentorirajo starejše, predvsem s področja sodobne tehnologije, družbenih medijev in aktualnih trendov. 

Na drugi strani pa je največji izziv medgeneracijskega sodelovanja v različnem stilu dela in komuniciranja. 44 % anketirancev v isti študiji je reklo, da težje komunicirajo s sodelavci, ki pripadajo drugi starostni skupini. To seveda ni presenetljivo, saj generacije zaznamujejo predvsem trendi časovnega obdobja, v katerem so odrasli. Še posebej drugačna se danes dojema današnja 5. generacija imenovana »iGeneration«, ki jo je zaznamoval predvsem napredek v tehnologiji in komunikacijskih kanalih.

Ravno zato je platforma ExpertPlus idealna rešitev za vse, ki mogoče nimate časa za ukvarjanje z večgeneracijskimi odnosi v ekipi, a potrebujete izkušnje in znanje starejšega strokovnjaka.

Medgeneracijsko sodelovanje, komunikacija in skupni uspeh

Najboljši način za obvladovanje razlik v medgeneracijskem sodelovanju je vselej odprta komunikacija, predvsem pa empatična miselna naravnanost. To preprosto pomeni, da se naučimo sprejemati drugačna mnenja, razumeti drugačna mnenja, predvsem pa objektivno gledati na dejstva. V poslovnem svetu mora tako ali drugače vsak član ekipe razumeti različnost in njene prednosti. Prav tako pa je lažje, da med generacijami ne iščemo razlik ampak podobnosti. 

Medgeneracijsko sodelovanje v poslovnem svetu seveda ni nov pojav, je pa povezan z generacijami in pripravljenostjo podjetja, da uvede medgeneracijsko sodelovanje kot strateško funkcijo pri doseganju zastavljenih ciljev. 

Dejstvo namreč je, da večina podjetij tega pomembnega vidika ne vključuje v postopke odločanja oziroma vodenja. Prav na tem mestu je sodelovanje različnih generacij in že omenjene inovativnosti najbolj na udaru. Razloga, da se tega ne poslužuje več podjetij sta predvsem dva.

– Prvi je strah pred ustvarjanjem napetosti  med generacijami zaposlenih in s tem nezmožnost sodelovanja.
– Drugi razlog pa je strah pred izgubo generacije zaposlenih, pa naj bo za inovativno mlajšo ali z znanjem bogato starejšo generacijo. 

Sodelovanje ima odločilno vlogo pri zmanjševanju konfliktov na delovnem mestu. Z vključevanjem več generacij pa se zmanjšujejo tudi razlike med generacijami oziroma generacijska vrzel. To je zelo pomembno za doseganje harmoničnega življenjskega kroga. 

Vsaka generacija se namreč stara in si želi aktivnega staranja, tako kot je pomembno načrtovanje kariere in razvoj posameznikov, nenazadnje pa prenos znanja na nove generacije.

Cilj medgeneracijskega sodelovanja je spodbujanje povezovanja, prenos in kvalitetna izraba znanj, zato ne sme biti nuja ampak potreba. Ključna področja, ki jih mora vodstvo pri tem upoštevati pa so ustvarjanje sproščenega delovnega okolja, prilagodljivo vodenje in ustvarjanje dobrih medsebojnih odnosov. Vsaka generacija prinaša raznolikost izkušenj, znanja in vrednost, zato naj bo za še boljšo poslovno uspešnost med njimi harmoničen odnos.